Razumevanje nevroloških motenj

Demenca je progresivna degeneracija možganov in njihove funkcionalnosti. To je izjemno hudo bolezensko stanje, ki spremeni človekovo osebnost in vpliva na njegovo sposobnost za vsakdanje življenje. Demenca se večinoma pojavi v starosti.

Ljudje z demenco izgubljajo sposobnost pomnjenja, sploh novih informacij. Najprej opazijo stvari, kot je pogostejše izgubljanje ključev, toda z napredovanjem bolezni lahko pridejo do točke, ko nič več ne poznajo svojih družinskih članov. Prav tako se poslabša njihova sposobnost presojanja, izvajanja opravil in načrtovanja. Ljudje z demenco izgubijo socialne veščine in imajo pogosto težave z nadziranjem svojega razpoloženja, pri čemer postajajo čedalje bolj razdražljivi ali razburjeni. Simptomi se običajno pojavijo in poslabšajo v obdobju nekaj let.

Poznamo številne različne vzroke demence, od katerih je najbolj običajna Alzheimerjeva bolezen, ki je povezana s tvorbo nenormalnih senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj v možganih. Nekatere druge vrste demence ravno tako nastanejo zaradi nenormalne tvorbe beljakovine tau v možganih; s skupnim izrazom jih imenujemo ‘taupatije’.

Ljudje z demenco postanejo povsem odvisni od negovalca. Na voljo je omejeno število simptomatičnih zdravljenj, ki zlasti v zgodnejših fazah bolezni izboljšajo pacientovo funkcioniranje in kakovost življenja.

Pridobite poglobljeno razumevanje Alzheimerjeve bolezni tukaj.

Bolečina je neprijeten občutek, ki se lahko pojavi v akutni (npr. po udarcu ali zlomu kosti) ali kronični obliki (npr. po poškodbi hrbta ali možganski kapi). Včasih ne obstaja noben očitni vzrok bolečine. Ljudje bolečino občutijo različno, obstaja pa tudi čustvena komponenta, pri kateri se bolečina, ki jo posameznik občuti, spreminja glede na njegovo razpoloženje.

Akutna bolečina je način, na katerega nas telo opozori na poškodbo, medtem ko kronična bolečina ne služi ničemur in se pojavi zaradi nepravilnega delovanja bolečinskega sistema telesa. Nevropatska bolečina je primer kronične bolečine, ki jo povzroči poškodba živčnih celic zaradi telesne poškodbe, zastrupitve ali neke druge motnje. Nevropatska bolečina je lahko neznosna, s čimer vpliva na kakovost posameznikovega življenja, počutje, spanje, odnose in zmožnost za delo.

Glavobol je bolečina, ki se pojavi v glavi. Glavoboli so izjemno pogosti in jih lahko razvrstimo med »primarne«, kot so migrena, glavobol tenzijskega tipa in glavobol v grozdih, oziroma »sekundarne«, kar pomeni, da so posledica neke druge motnje. Migrena je povezana z močnimi glavoboli, ki jih običajno spremlja slabost in/ali občutljivost na svetlobo in zvok. Pri migreni, ki lahko traja več ur ali dni, oseba ni sposobna opravljati svoji vsakodnevnih dejavnosti. Glavoboli tenzijskega tipa so na splošno milejši glavoboli in niso povezani s slabostjo, medtem ko so glavoboli v grozdih relativno redki in izjemno boleči, oseba pa jih običajno občuti v okolici oči ali senc.

Pridobite poglobljeno razumevanje in migrene tukaj.